Zjutraj se je začela živčna vojna in komaj sem se prebila tja do druge ure. Andrej je takrat prišel po mene, da me odpelje na fakulteto na zagovor. Sem mu predlagala, da spijem enega kratkega, da prebijem led. Mi je odsvetoval ... pametna odločitev. ;)
Začeli smo par minut čez tri, zbrani jaz, komisija in moji podporniki - navijači. Držali smo se dobro. Po začetnem življenjepisu, oceni s strani mentorja in moji predstavitvi so sledila vprašanja. Ko sem si zapisovala na list, se mi je kar smejalo - piece of cake. No, vsaj zdaj se mi zdi tako. Po krajšem odmoru smo kar hitro zaključili in sledile so čestitke. In adrenalin je počasi začel popuščati in na lica se je vrnil nasmeh.
Po odlični tajski večerji - no, kakor za koga -, je sledila še adrenalinska vožnja v snežnem metežu do Celja. Potem pa zasluženi šampanjec in razvajanje v savni ...
Naslednjič se pa slišimo iz Kölna ... bis bald ...
LP iz Celja. Čestitamo
OdgovoriIzbrišiFamilija
:)))))) Bravo Masa :))))
OdgovoriIzbrišiKapo dol! :-) cestitke!!!!
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav,tebiMaša in Andreju v Ljubljano.Tatjana
OdgovoriIzbrišiČESTITAMO!
OdgovoriIzbrišiEva,Luka,Tomi in Andreja