Luksemburg

Končno sem uspela malce urediti moje slikce, tako da sledi ena objava malo za nazaj. ;) Za prvi maj sva se namreč skupaj z Andrejem odpravila v Luksemburg na enodnevni izlet. Vreme je bilo odlično, nad mestom sva bila navdušena. Urejeno, majhno in simpatično. Mislim, da spodnje fotografije govorijo same zase ... Meni je še posebej všeč tista s kužkom in pa tista s tortami. ;))

Prvomajski običaji

Tudi tukaj smo imeli 1. maja dela prost dan. No, kresov Nemci niso kurili, se je pa v Porenju ohranil zanimiv običaj. In sicer so na večer pred prvim majem fantje dekletom, ki so jim bila všeč, pod okno nastavljali brezove veje okrašene z živobarvnimi trakci. V zameno so jim drugo leto dekleta nastavila srčke. Če je bila brezova veja okrašena samo z belimi trakovi, potem je fant dekletu sporočil, da mu ni všeč. Tudi v moji stavbi se je našel en tak fant, ki je svoji najdražji pripravil takšno presenečenje.

Po sprehodu po soseski in po mestu sem odkrila še par primerkov stare šole. ;) Nekateri so ubrali bolj moderen pristop in so veje pritrdili kar na semaforje, prometne znake ali žlebove.

Za konec pa še par utrinkov iz obrežja Rena, kjer se je ljudi zaradi sonca in dela prostega dne kar trlo.

Bonn in maraton

V nedeljo sva se odpravila na izlet v Bonn. Sva pričakovala zapuščene ulice, saj je ob nedeljah ponavadi vse zaprto. No, bilo je ravno nasprotno. Prišla sve namreč v središče dogajanja - maraton Bonn 2009. Tekačev se je kar trlo, gledalcev pa tudi. Midva sva se odločila, da se tokrat pridruživa navijačem.

Po športu je sledilo še malo kulture. Pogledala sva si staro mestno jedro ter odkrila kip Beethovna, ki se je rodil in živel v Bonnu. Nato sva si pogledala tudi njegovo rojstno hišo.

Še kratek sprehod po taglavni nakupovalni ulici in nazaj domov v Köln. ;))

Malo naokoli Kölna ...

Evo me, končno sem spet na liniji ... Zadnji tedni so bili tako pestri, da sploh ni bilo časa za nove objave. No, bom pa sedaj malo povzela za nazaj. ;) Prejšnji vikend sva se z Andrejem odpravila raziskovat okolico Kölna in bila prijetno presenečena. Odpravila sva se namreč med hribe Siebengebirge in se povzpela - khmmm odpeljala z zobato železnico - na najnižjega z imenom Drachenfels. Pogled na Bad Honnef iz vrha ...

Iz vrha sva nato odšla do gradu Drachenburg, kjer sva se nekaj časa nastavljala sončku, potem pa raziskala še notranjost gradu.

Sledil je kratek sprehod po mestecu Königswinter.

Nato pa še krajša vožnja do vasice Kommern, kjer so si Nemci zamislili muzej na prostem. V njem so predstavljene srednjeveške vasice in hiše iz različnih delov Nemčije. Izvirno, ni kaj. V vaseh sva našla tudi taprave živali in prebivalce, ki z veseljem prikažejo stare obrti in pečejo slastni domači kruh.